Spletni portal študijskega programa Gospodarsko inženirstvo

Prispevki

GING 20 let

Poročilo o praznovanju 20-ih let študijskega programa Gospodarsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru

 

Univerza v Mariboru je ob 20-letnici študijskega programa Gospodarsko inženirstvo (GING) pripravila slavnostno prireditev z naslovom 20 let prvega interdisciplinarnega študija na Univerzi v Mariboru, ki je potekala v torek, 19. novembra 2013. Študijski program GING je prvi interdisciplinarni študijski program na Univerzi v Mariboru, ki je v letu 2013 vpisal že 21. generacijo študentov, na vseh treh smereh programa pa je od leta 1998 dal okoli 670 diplomantov. Pri študijskem programu GING sodelujejo štiri partnerske fakultete pri treh smereh programa GING: Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Namen programa je tesnejša povezava inženirskih in ekonomskih znanj z namenom doseganja novih sinergij in zagotavljanja najboljših kadrov gospodarstvu. Ta namen je dosežen, saj so diplomanti programa ves čas odlično zaposljivi v gospodarstvu in drugje.

Dogodek je bil izjemno dobro obiskan, gostje so bili diplomanti GING-a, študenti GING-a, zaposleni na Univerzi v Mariboru, predstavniki gospodarstva, srednjih šol in drugi. To gotovo priča o tem, da je študijski program pomemben tako za Univerzo v Mariboru kot za naše gospodarstvo ter za bivše, sedanje in bodoče študente.

 

Program dogodka

Pozdrav koordinatorja Sveta GING doc. dr. Iztoka Palčiča, ki je v svojem govoru izpostavil odlično zaposljivost preko 670 dosedanjih diplomantov GING-a, in predstavil priprave na akreditacijo doktorskega študijskega programa GING.

Pozdrav namestnika koordinatorja Sveta GING in prvega diplomanta GING-a doc. dr. Igorja Vrečka, ki je napovedal skorajšnjo ustanovitev GING Alumni.

Nagovor rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Danijela Rebolja, ki je poudaril, da je prav študijski program GING pokazal, kako pomembno je povezovati različna področja, in da ni naključje, da so gospodarski inženirji v praksi izjemno uspešni. Prav tako je izpostavil razširjenost profila gospodarskega inženirja v Avstriji in Nemčiji, državah, po katerih smo se tudi pretežno zgledovali, ko smo pred 20-imi leti oblikovali študijski program.

Nagovor nekdanjega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika, ki je poudaril, da je profil gospodarskega inženirja pomemben za gospodarstvo. Gre za profil, ki ima sinergijo med podjetniškim ter ekonomskim znanjem na eni strani in tehniškim znanjem inženirja na drugi strani. Za dvigovanje nivoja inovativnosti podjetja in celotnega gospodarstva je takšna interdisciplinarnost nujna.

Na proslavi smo se zahvalili štirim začetnikom in ustanoviteljem študijskega programa GING ter podelili svečane listine. Prejeli so jih red. prof. dr. Anton Hauc, red. prof. dr. Andrej Polajnar, red. prof. dr. Mirko Pšunder in red. prof. dr. Jože Voršič. Eden izmed nagrajencev in nekdanji koordinator Sveta GING, prof. dr. Andrej Polajnar, nas je nagovoril in izpostavil izhodišča za pripravo študijskega programa pred več kot 20-imi leti in orisal njegov pomen in razširjenost v ZDA in Evropi še danes.

Prof. dr. Stefan Vorbach, prodekan za izobraževalno dejavnost s Fakultete za strojništvo in ekonomijo, Tehniške Univerze iz Gradca, je najprej predstavil Tehniško Univerzo iz Gradca in študijske programe Fakultete za strojništvo in ekonomijo, ki je tudi nosilka študijskega programa Gospodarsko inženirstvo – strojništvo in gradbeništvo. Le-ta je Gradcu izjemno priljubljen, saj ima GING-S več vpisanih študentov kot program Strojništvo. Prikazal je strukturo znanj graškega programa GING in mnenje diplomantov o tem, kakšno naj bo razmerje med tehniškimi in ekonomskimi znanji (približno 65:35 v prid tehniških znanj). Prav tako je prikazal, kakšna delovna mesta zasedajo diplomanti GING ob svoji prvi, drugi, tretji in četrti zaposlitvi. Na vsak način gre za neprestani vzpon po hierarhični lestvici. Še posebej zanimiva pa je bila predstavitev Austrian Association of Industrial Engineering and Management (WING) oziroma avstrijskega združenja gospodarskih inženirjev (ideja ob že omenjenem Alumni GING tudi za slovensko okolje).

Boštjan Gorjup je direktor področja gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati in Mladi manager leta 2012 po izboru Združenja Manager. Kot diplomant študijskega programa GING-S je govoril o svojem pogledu na študij, svoji poklicni poti in pomenu študija GING pri tem. Izpostavil je praktičnost študijskega programa preko projektnih nalog in dejstvo, da je takoj po diplomi dobil službo. Predstavil je tudi podjetje BSH in področja, kjer so v podjetju zaposleni diplomanti GING-a. Zanimiva področja za delovanje GING-ovcev so nabava, organizacija in procesi, razvoj, projektni menedžment, menedžment kakovosti, prodaja in seveda generalni menedžment. Seveda je profil odlično izhodišče tudi za podjetniško pot. Ugotavljal le, da smo danes diplomanti GING-a (so)lastniki podjetij malih in srednje velikih podjetij, direktorji podjetij, inovatorji, lastniki patentov, akademiki, nagrajenci (Mladi manager leta, Nagrade GZS …).

Maksimiljan Šuman – vodja oddelka projektnih vodij v KBM Invest d.o.o. – Skupina Nove KBM je kot diplomant študijskega programa GING-G povedal, da se je za študij GING-a odločil predvsem zaradi tega, ker se je hotel usposobiti za poklic, ki zahteva poznavanje širokega področja znanj. Orisal je svojo poklicno pot od pomočnika vodje gradbišča do vodje projekta izjemno zahtevnih projektov, kot so Poslovno trgovski objekt Šentilj, center Celeiapark v Celju, študentski domovi B v kareju K8 in K11 – Pristan (253 postelj), Puhov most na Ptuju, poslovno stanovanjski objekt “Maistrov dvor” itd. Študij GING-a mu je tudi omogočil pridobiti strokovni izpit pri IZS za opravljanje nalog odgovornega vodje del in strokovnega nadzora pri gradnji zahtevnih objektov ter da se pri vsaki aktivnosti projekta lahko vpraša tudi o njenih ekonomskih posledicah. Menil je, da je naloga GING-ovca pri svojem delu spoštovati moralna in etična načela.

Nekaj najbolj zanimivih dejstev iz predstavitev naših gostov! 

Sledil je program študentov GING-a vseh treh smeri. Le-ti so predstavili izbrane študentske projekte, ki so nastali v času študija predvsem v sodelovanju s podjetji. Gre za najrazličnejše projekte razvoja novih izdelkov, tehnologij in sistemov. S tem se študenti odlično usposobijo za podobne projekte v praksi.

Zadnji del dogodka je bila okrogla miza o pomenu interdisciplinarnosti na kateri so sodelovali: prodekanica za izobraževalno dejavnost Ekonomsko-poslovne fakultete red. prof. Polona Tominc, dekan Fakultete za strojništvo red prof. dr. Niko Samec, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko red. prof. dr. Borut Žalik in prodekan za izobraževalno dejavnost Fakultete za gradbeništvo doc. dr. Borut Macuh. Okroglo mizo je vodil nekdanji koordinator Sveta GING prof. dr. Anton Hauc z Ekonomsko-poslovne fakultete. Ključna vprašanja za udeležence so bila:

  1. Kako bi danes ocenili odločitev za pripravo študijskega programa GING ter kako dosedanjo izvajanje in uveljavitev poklica gospodarsko inženirstvo?
  2. Kaj bi bilo po vaši oceni potrebno storiti pri nadaljnjem razvoju tega študija in predvsem pri njegovi razpoznavnosti za potrebe gospodarstva in drugih področij?
  3. Kakšno je sodelovanje med tehniškimi fakultetami in Ekonomsko-poslovno fakulteto?

V razpravi so predstavniki vseh štirih fakultet izpostavili pravilnost odločitve za takšen interdisciplinarni program, ki podaja znanja in razmišljanje o ustvarjanju dodane vrednosti v gospodarstvu. S svojimi mnenji so se pridružili povedanemu s strani predhodnih govornikov. Malo več debate – tudi z nekaterimi diplomanti iz občinstva – se je pojavilo na temo prepoznavnosti študijskega programa GING in diplomantov v gospodarstvu. Skupna ocena je bila, da prepoznavnost GING-a od njegovih začetkov raste, vendar še ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Dejstvo je, da še v določenih podjetjih ne poznajo tega profila diplomanta, vendar to ne predstavlja ovire pri zaposlovanju, ko kandidati pojasnijo značilnosti programa GING. Tudi število zaposlitvenih oglasov, kjer iščejo strogo diplomante GING-a, ni pretirano visoko, kljub temu pa je zaposljivost med njimi velika. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih GING-ovcev praktično ni. Udeleženci so podali nekaj predlogov za povečanje prepoznavnosti študijskega programa GING oziroma so pozvali odgovorne za še več »trženja« GING-a med podjetji. Seveda smo vsi ocenili, da je to tudi naloga diplomantov GING-a v podjetjih, kjer trenutno delujejo. Udeleženci okrogle mize so tudi izpostavili dejstvo, da je sodelovanje med fakultetami vzorno, za kar gre velika zasluga članom Sveta GING.

Prireditev smo tako sklenili optimistično, saj menimo, da je prihodnost študijskega programa GING zelo svetla. Prav tako smo predstavili nov slogan GING-a, ki nas vodi v svetlo prihodnost:

 

»ChallenGING the future!«


 Nekaj najbolj zanimivih dejstev iz predstavitev naših gostov!